Dan, ko sem v živo videla najbolj vročega vampirja

Nikdar nisem bila ena izmed tistih deklet, ki so imele sobo polno posterjev zvezdnika, ki so ga občudovale, spremljale vsak njegov korak in bile obsedene z njim. Ravno ko sem mislila, da sem to obdobje že prerasla, sem odkrila film Twilight (Somrak). Film sem si pogledala na internetu in v trenutku me je obsedel. Glavni razlog moje obsedenosti pa ni bila zgodba, ki je mimogrede, odlična, ampak glavni igralec Robert Pattinson, ki v filmu nastopa kot vegeterijanski vampir Edward Cullen.
Ko sem film pogledala tolikokrat, da sem ga tako rekoč znala že na pamet, sem si prek interneta naročila knjigo Somrak in njena tri nadaljevanja. Knjige so dokaj obsežne, a sem kljub temu drugo za drugo požirala z očmi in jih tako prebrala kar v enem tednu. V tem trenutku pa je bila stopnja obsedenosti že kritična- cele dneve sem preživela za računalnikom in si ogledala vse posnetke v zvezi z Robertom in Twilightom. Na tekočem pa sem bila tudi z informacijami o snemanju filma. Tako pa se je načrt za moje potovanje tudi začel.
Vedela sem, da snemajo že drugi del filma, imenovan New Moon. Večji del snemanja je potekal v Kanadi, zadnji prizor pa so posneli v Italiji. Kmalu so informacije o kraju in času snemanja prišle tudi na internet in tako sva se s prijateljem spontano odločila, da bova to mesto tudi sama obiskala, v upanju, seveda, da bova videla Roberta v živo. Snemanje je potekalo v Toskani, v mestu Montepulciano, do tja pa sva se odpeljlala kar z mojim avtom. Potovala sva dobrih sedem ur, a na koncu je bila najina izkušnja vredna vsake minute naporne vožnje.
V hotel sva prispela zgodaj popoldne in takoj odšla do glavnega trga, kjer se je odvijala večina snemanja. Nikoli nama ni prišlo na misel, da bo prizorišče snemanja tako varovano.
Trga ni bilo težko najti, saj sva samo sledila gruči kričečih deklet (ki so prišla z vseh koncev sveta). Prispela sva do ograje, ki je trg varovala z vseh strani, tam pa je na stotine oboževalk že od ranega jutra čakalo, da bi vsaj bežno ugledale katerega od igralcev. Tako sva tudi midva postala čakajoča oboževalca. Ob ograji sva stala že ure, igrlacev pa ni bilo od nikoder. Ko je gruča ljudi postala glasnejša, sva ugotovila, da se nekaj dogaja. Skupina varnostnikov je težko brzdala preveč navdušene ljubitelje vampirjev. Vsi pogledi so bili usmerjeni proti glavnemu trgu in takrat sta se mimo pripeljala dva črna avtomobila z zatemnjenimi šipami. Sva res ves dan čakala zaman? Iz množice se je kar čutilo razočaranje. Jutri je nov dan, sva si rekla, in tako počasi odšla do hotela. Naslednje jutro sva se zbudila že ob zori in nemudoma odšla do trga. Mislila sva, da bova med prvimi čakajočimi, a sva se zmotila- za ograjo je bilo že polno ljudi. Izborila sva si primerno mesto, kjer sva čakala ure in ure, igralcev pa spet od nikoder. Kar naenkrat pa je do ograje stopil zdolgočasen varnostnik, ki nama je zaupal, da se bodo igralci, tako kot prejšnji dan, samo odpeljali mimo nas. Toliko časa in denarja za nič? Ko sva bila že na robu obupa, se nama je nasmehnila gospa sreča- varnostnik, s katerim sva se zaklepetala, se naju je usmilil in zašepetal, da ima odvečni prepustnici za dostop do prizorišča snemanja. Zabičal nama je, da ne smema povedati, kje sva prepustnici dobila, ker s tem tvega službo. S prepustnicama sva se neopazno prebila skozi množico in se namenila proti trgu. Srce mi je razbijalo kot noro, saj sem se zavedala, da bom zdaj v živo videla vse igralce, predvsem pa bom videla Roberta. Prispela sva na trg, ki je bil ovit v popolno tišino, kar naenkrat pa se je zaslišal glas: "Tišina na prizorišču! In akcija!" Ozrla sva se tja, od koder je prihajal glas, in takrat sem ga videla. Počutila sem se kot v transu. Moje telo je popolnoma okamenelo, usta sem imela od navdušenja ves čas odprta. Nikoli si nisem predstavljala, da bom prizor, ki mi je v knjigi najbolj všeč, videla v živo! Kristen je stekla prek vodnjaka naravnost v Robertov objem. Pa če še nisem omenila, Rob je bil brez majice, hi hi . Sceno so še nekajkrat ponovili, meni pa se ponavljanje enega in istega prizora sploh ni zdelo dolgočasno. Čeprav sem Roberta videla le za kratek čas, je bilo doživetje popolnoma vredno osemurnega čakanja za ograjo.
Še sama ne vem, ali je bilo srečanje z varnostnikom usoda ali naključje, ampak prav to srečanje mi je spremenilo življenje.
In to je bil dan, ko sem najbolj vročega vampirja na svetu videla v živo!!
Blažka

Jz bi tudii, jz bi tudii, jz bi tudiiii!! Zakaj nimam take srečee?

vir sm pozabla dat
revija smrklja

OME!!! Nwm ka nej rečem....čist sm v šoku ...js bi za tole dala nwm kaj sam da bi bla tm!!!!